Pterigij je počasno razraščanje brazgotinskega tkiva čez oko. Hitreje, ko se ga rešimo, manj posledic bo za naš vid.
Kako nastane pterigij?
Pterigij je nenevarna (benigna) degenerativna sprememba roženice. Vzrok je lahko genska napaka, sončna UV-B svetloba ali drugi vplivi okolja.
Gre za neustrezno razraščanje motnega in ožiljenega brazgotinskega tkiva iz veznice na beločnici na roženico. Razvija se počasi in sčasoma povzroči motnjo vida. Ta se pojavi relativno pozno, ko je fibrozno tkivo že tako preraslo roženico, da sega v njen osrednji del.
Kakšne težave povzroča?
V zgodnji fazi razvoja občutimo suhe oči, pekočino v očeh, srbenje in solzenje. Včasih povzroči omejitev gibanja zrkla. Najbolj pa večino ljudi zmoti vidna sprememba – bel madež ali motnjava, ki se z bele beločnice širi na sicer bistri del roženice. Pterigij lahko začne roženico preraščati z vseh strani, vendar se najpogosteje začne na strani očesa, ki je bližje nosu.
Ko se začne razraščati čez osrednji del roženice, postane operacija nujna. Žal takrat velikokrat ostanejo posledice na centralnem delu roženice, ki vodijo v razvoj cilindrične dioptrije (astigmatizma) ali motnega vida.
Koga najpogosteje prizadene?
Tiste, ki so dolgotrajno izpostavljeni UV-B svetlobi. Študije ugotavljajo, da je večja verjetnost za razvoj pterigija tudi pri osebah, ki so izpostavljene zelo prašnemu okolju (delavci v delavnicah, tovarnah), pri osebah z večkratnimi vnetji ali okužbami oči (zlasti virusne okužbe – virus herpesa in humani papiloma virus) in osebah, ki živijo na podeželju (verjetno zaradi izpostavljenosti dejavnikom, kot so sonce, veter, mraz in prah). Redko se razvije pred 15. letom. Običajno se začne razvijati pri mlajših odraslih, pri starejših pa postane opazno moteč in začne povzročati težave.
Kaj lahko storimo sami?
Nosimo sončna očala, ki učinkovito ščitijo pred UV-B svetlobo, najbolj prepoznanim dejavnikom tveganja za razvoj pterigija. To je še posebej pomembno v pozno-pomladnem do zgodnje-jesenskem času, pa tudi ob daljših potovanjih v dežele, ki so v tropskem podnebnem pasu. Kadar opazimo na robu roženice sumljiv belkast madež, takoj obiščimo zdravnika. Bolje je operirati prej kot prepozno, saj je tako manj verjetnosti, da bo operacija pustila posledice za vid.
Kako odstranimo pterigij?
Odstranimo ga s kirurškim posegom. Idealen čas je, še preden pterigij začne motiti naš vid. Kadar že imamo težave z vidom, takrat je tudi rezultat operacije slabši, saj lahko roženica tudi po posegu ostane trajno motna.
Za to v Centru Pušnik-Novljan uporabljamo različne tehnike, odvisno od velikosti pterigija in njegove lokacije. Pri operaciji odstranimo brazgotinsko tkivo, s čimer pogosto razgalimo beločnico, iz katere tkivo izrašča. Razgaljeni del beločnice je nato treba prekriti. To najpogosteje napravimo s presaditvijo koščka zdrave veznice (recimo iz gornjega dela zrkla) na razgaljeni del, od koder smo odstranili tkivo pterigija.