Vzrok tako kratkovidnosti kot daljnovidnosti je sprememba oblike očesnega zrkla. Ko se to podaljša ali skrajša, ne moremo več izostriti slike.
Kaj je kratkovidnost?
Gre za najpogostejšo očesno napako. Povzroča jo predolgo očesno zrklo, zaradi česar se slika pred nami ne izostri na mrežnici, ampak pred njo. Naše oko je zdravo, gre le za nepravilno pot svetlobe do mrežnice. Kratkovidni dobro vidimo bližnje predmete in brez težav beremo na bralni razdalji, s težavo pa razločimo oddaljene predmete, obraze, črke ali prometne znake.
Kakšne težave povzroča kratkovidnost?
Znaki kratkovidnosti so škiljenje navzven, pripiranje vek pri gledanju v daljavo z namenom izostritve, približevanje zaslona, glavoboli in utrujenost oči. Posebno pri otrocih so redni pregledi oči zelo pomembni, saj je prvih šest let ključnih za razvoj vida. Veliko staršev je prepričanih, da se kratkovidnost pri otrocih razvije zaradi predolgega gledanja v zaslon, ki je preblizu, kar ima v bistvu le slab vpliv pri že obstoječi kratkovidnosti, saj pospešuje njeno napredovanje.
Kako je s kratkovidnostjo pri odraslih?
Kratkovidnost se ne razvije samo pri otrocih in mladostnik. Za odrasle so bolj značilne druge motnje vida, a se kljub temu v zajetnem deležu kratkovidnost začne po 18. letu. Prej kot nastopi, večja bo predvidoma tudi naša končna dioptrija. Ne moremo je izboljšati z jemanjem vitamina A ali drugimi prehranskimi dopolnili. Kratkovidnost ne more izzveneti niti s prehrano ali drugim naravnim ukrepanjem, ker s tem ne moremo spremeniti oblike očesnega zrkla. S predolgim čakanjem pa se naše stanje lahko poslabša ter vpliva na kakovost vsakdanjega življenja.
Kako pristopimo h korekciji slabovidnosti?
”Vaje za boljši vid” žal ne morejo popraviti oblike očesa, zato v svojem namenu niso učinkovite. Stanje lahko popravimo z očali ali kontaktnimi lečami. Za to so potrebne t. i. divergentne leče, ki za očesno lečo žarke razpršijo in jih usmerijo na mrežnico za nastanek ostre slike. Pri določanju ustrezne dioptrije se držimo načela, naj popravek ne bo večji, kot je nujno treba. V primeru prevelike dioptrije imamo namreč lahko težave pri gledanju bližnjih predmetov.
Izbira med očali in lečami je stvar naše osebne preference.
Očala onemogočajo oster vid na obrobjih vidnega polja. Optično so leče v prednosti, saj se ostrina našega vida izboljša v vseh smereh. Leče so ustreznejša izbira za športno aktivne, niso pa primerne za vsakogar. Izrednega pomena je ustrezna higiena pri vstavljanju in shranjevanju. Marsikdo zaradi odpora do uporabe obeh optičnih pripomočkov verjame, da se oči zaradi korekcije “polenijo” ter, da se z nenošenjem predpisanega vid izboljša. V resnici s tem oči le še bolj naprezamo in pospešimo poslabšanje.
Kaj pa laserska odprava dioptrije?
Kratkovidnost lahko odpravimo tudi z lasersko operacijo dioptrije. Z njo stanjšamo roženico, kar zmanjša preveliko lomno moč očesa – torej izniči ali vsaj zmanjša dioptrijo. Enoznačnega pravila pri izbiri metode ni, odločitev za kirurško obravnavo je odvisna od stanja naših oči. Praviloma je laserska odprava ustrezna za dioptrije od +4,0 D do -8,0 D, če je ta stabilna in smo sicer zdravi.
Kaj je daljnovidnost?
Daljnovidnosti pravimo tudi slabovidnost na blizu. Prepoznamo jo kot dodaten napor pri izostrovanju slike na manjši razdalji. Najprej se pokaže s potrebo po oddaljevanju bralnega materiala od vaših oči, kasneje pa z nezmožnostjo branja manjših črk. Zaradi prekratkega očesnega zrkla žarki svetlobe padajo za mrežnico, kar povzroči slabovidnost na blizu. Oko ne more biti sočasno kratkovidno in daljnovidno. Če slabo vidite na blizu, še ne pomeni, da dobro vidite na daleč, ampak k večjemu ”normalno” oz. podobno kot nekdo brez slabovidnosti.
Daljnovidnost je pogostejša pri starejših.
Mladi se na daljnovidnost zlahka prilagodijo, zaradi česar je le-ta dostikrat neopažena in jim ne povzroča posebnih težav. Zaradi tega daljnovidno oko dobro vidi tako na daleč kot na blizu. S staranjem žal zmožnosti oči neizogibno pešajo, zato se z napredujočo starostjo bližinski vid velikokrat slabša. Daljnovidnost sama po sebi torej ni problematična do trenutka, ko se ji pridruži tako imenovana starostna slabovidnost.
Kako lahko popravimo daljnovidnost?
Daljnovidnost odpravimo s korekcijskimi očali konvekcijskih stekel, s pozitivno dioptrijo. Uporabljamo lahko tudi kontaktne leče, kjer izberemo najmočnejše, kjer še vidimo ostro. Torej ravno nasprotno kot pri negativni dioptriji oziroma kratkovidnosti.
Odprave daljnovidnosti se lahko lotimo tudi kirurško. Pristop je drugačen kot pri kratkovidnosti, saj zrkla ne moremo podaljšati, lahko pa povečamo lomno moč roženice. Običajno se za popravo daljnovidnosti poslužujemo predvsem vstavitve umetnih leč.
Kako začeti?
Sprijaznjenje z izgubo “popolnega” vida včasih za večino veliko breme, zato je povsem razumljiva nagnjenost k iskanju hitrih, dokončnih rešitev, ki bi nam povrnile popoln vid. A so to žal le pobožne želje. Hitre rešitve – recimo na hitro kupljena bralna očala v trgovini – bodo morda ustvarila občutek boljšega vida, ne bodo pa prilagojena meram in stanju naših oči, ki morda trpijo tudi zaradi astigmatizma ali drugih bolezenskih stanj.
Preden se odločimo, moramo poznati zdravstveno stanje oči. Preverimo ga na pregledu.