Za otroke je vid samoumeven. Ker drugačnega ne poznajo, mislijo, da je to, kako vidijo, normalno. Tudi če opazijo težavo, običajno ne povedo staršem. Zato je pomembno, da čim hitreje ugotovimo, ali dobro vidijo.

Naročanje na pregled

Hiter pregled tem

Kako se razvija vid pri otrocih?

Dojenčki ob rojstvu ne vidijo enako kot odrasli. Novorojenčeva vidna ostrina, zaznavanje kontrasta, vidno polje in občutljivost za barve so precej manjši kot pri odraslem človeku. Pri dveh mesecih starosti se otrok odziva na staršev nasmeh, pri štirih mesecih že sega po predmetih, pri šestih mesecih se lahko igra s predmetom v roki in okrog enega leta nam že pokaže želeni predmet.

V prvih mesecih po rojstvu se vid razvija hitro. Pri 70 odstotkih otrok se vid dokončno razvije med 3. in 4. letom starosti, pri ostalih pa pri vstopu v šolo.

Kdaj naj gre otrok na prvi pregled oči?

Mnenje mnogih okulistov je, da za pregled oči ni nikoli prezgodaj, še posebno, če sumite, da ima vaš otrok težave z očmi ali vidom.

Očesni zdravnik lahko naredi vašemu otroku pregled oči, še preden otrok spregovori. Zato ga odpeljite na pregled že zgodaj.

Vsi novorojenčki bi morali biti pregledani pri šestih mesecih starosti, da se izločita dve najpogostejši stanji, ki lahko ovirata normalno razvijanje otroških oči – škiljenje in očesne bolezni.

Naslednji razširjeni okulistični pregled naj bi imel otrok pri treh letih starosti. Takrat se prepričamo, da se vid vašega predšolskega otroka razvija pravilno in da ni nobenih znakov očesnih bolezni. Če bo potrebno korigirati in zdraviti težave pri razvijanju vida, vam bo očesni zdravnik predpisal zdravljenje oziroma očala.

Okulistični pregled je pomemben predvsem v naslednjih primerih:

  • če ima dojenček slabo razvito fokusiranje
  • oči ne gledajo naravnost
  • veka pogosto pada
  • resne težave z očmi v družini
  • solzne oči in pretirano solzenje

Pojav katerekoli motnje pri vidu predšolskih otrok zahteva takojšnji posvet s pediatrom ali z očesnim zdravnikom.

Opozorilni znaki očesnih bolezni pri otrocih

Če opazite katerega od spodaj navedenih znakov, se posvetujte s pediatrom:

  • če otrok bega z očmi gor in dol ali levo in desno,
  • če ima vedno solzne oči,
  • če so oči vedno občutljive na svetlobo,
  • če opazite kakršne koli spremembe na očeh,
  • če opazite sivobelo ali rumeno obarvano zenico,
  • če je pojavi rdečina na enem ali obeh očesih in po nekaj dneh ne izgine,
  • če opazite, da vaš otrok škili,
  • če si otrok menca oči,
  • če ima pogosto oči napol priprte,
  • če se pojavi rahla skorja na očeh,
  • če se zdi, da ima izbuljene oči.

Opozorilni znaki, da otrok ne vidi dobro in morda potrebuje očala

Pri otroških očeh in okvarah vida moramo biti posebej pozorni, saj lahko s pravočasnim reagiranjem preprečimo hitro slabšanje vida. Zato bodimo pozorni na naslednje znake:

  • otrok pri gledanju televizije vedno sedi zelo blizu nje,
  • otrok se »izgublja« med branjem ali si pri tem pomaga s prstom,
  • nagibanje glave, da bi videl bolje,
  • pogosto mencanje oči,
  • občutljivost na svetlobo,
  • pretirano solzenje oči,
  • zapiranje enega očesa pri gledanju televizije,
  • izogibanje aktivnostim, ki zahtevajo gledanje od blizu (branje, pisanje) ali od daleč (športne aktivnosti),
  • glavoboli in utrujene oči,
  • otrok dobiva v šoli slabše ocene kot običajno.

S klikom na katero od spodnjih povezav, boste prešli v poglavje optike, kjer lahko poleg odgovorov na obe vprašanji najdete še veliko drugih koristnih nasvetov.

Ali lahko otroku popravimo dioptrijo z operacijo?

Staršem je hudo, ker se njihovemu otroku iz leta v leto slabša vid. Nekateri pomislijo, da bi otroku olajšali življenje, da bi se za vedno znebil očal ali leč. Toda, ali je to pri odraščajočem otroku sploh mogoče? Pri kateri starosti je operacija oz. korekcija vida mogoča?

Na kratko: operacija dioptrije je smiselna šele, ko se spreminjanje dioptrije ustavi, to pa je po 21. letu. Zakaj?

Ostrina vida se pri otroku razvija od rojstva do šestega leta. To je proces, ko se možganski center za vid, ‘trdi disk’, uči razločevati slike. Zato je pri otrocih pomembno najprej ugotoviti, ali se jim vidna ostrina primerno razvija. Prvi pregled ostrine je nujno pri otrocih opraviti čim prej ali vsaj do tretjega leta starosti. To je ostrina vida.

Druga pomembna enota za vid pa je dioptrija. Dioptrija oči pomeni, kako očesno zrklo lomi svetlobne žarke. Dioptrija oči pa se spreminja od rojstva do 21. leta. Na spremembo dioptrije žal nimamo večjega vpliva, ker je odvisna od rasti očesnega zrkla. Če postaja oko predolgo, pravimo, da ima minus dioptrijo, kratkovidno oko. Če pa je oko prekratko, pravimo, da ima plus dioptrijo, daljnovidno oko. Pri pojmu vid moramo razjasniti še nekaj.

Ostrina vida je sposobnost celotnega sistema vida zaznati in ločiti različne slike med seboj. Za vid pri človeku potrebujemo svetlobo. Pri pojavu vida se svetlobni žarki odbijejo od predmeta in potujejo preko roženice, leče do očesne mrežnice. Žarki se na roženici in leči lomijo in se zberejo na predelu očesne mrežnice, ki ga imenujemo makula ali rumena pega.

Če se žarki lomijo ravno toliko, da se zberejo točno na rumeni pegi, pravimo, da je oko pravovidno. Če se lomijo preveč, potem je takšno oko kratkovidno (minus dioptrija). Če se žarki lomijo premalo, potem je oko daljnovidno (plus dioptrija). Če se lomijo neenakomerno, potem to imenujemo astigmatizem.

Rumena pega je majhno področje očesne mrežnice, kjer je gostota celic, ki imajo sposobnost zaznati svetlobo, največja. Od rumene pege potujejo električni impulzi v možganski center za vid, kjer zaznamo sliko predmetov, ki jih gledamo.

Pri nepravovidnih očeh izboljšamo ostrino z očali ali kontaktnimi lečami ali operacijo. Moč teh leč merimo v dioptrijah. Dioptrija je enota, ki označuje, kakšno lečo (očalno ali kontaktno) moramo postaviti pred oko, da svetlobni žarki pri nepravovidnih očeh padejo točno na rumeno pego.

Pri otrocih korekcija dioptrije ni primerna, razen v izjemnih primerih.

Lahko ustavimo napredovanje dioptrije pri otrocih?

Lahko slabšanje vida zaustavimo s kakšnimi preprostimi vajami, treningom?

Za razvoj in izboljšanje ostrine vida morajo otroci uporabljati očala z ustrezno dioptrijo očal. Če ne uporabljajo očal, se ostrina vida v centru za vid ne razvija pravilno. Zato je nujno preveriti ostrino vida pri otroku vsaj do tretjega leta!

Na dioptrijo oči pa nimamo večjega vpliva, ker je v veliki meri odvisna od dednih vzrokov. Očesno zrklo hkrati s celotnim telesom tudi raste in se mu zato spreminja dioptrija. Delno lahko vplivamo na spremembo dioptrije z zmanjšanjem dela na bližino, kar pa je danes bolj ali manj nemogoče, saj smo vse bolj odvisni od dela na bližino (branje, računalniki, pametni telefoni …).

Je res pomembno, da otrok ves čas nosi očala?

Ali jih lahko nosi le takrat, ko bere, ko je v šoli, ko se uči?

Pri otrocih od drugega ali tretjega do 12. leta, ko se ostrina vida razvija, ko se na ‘trdi disk’, možganski center za vid, zapisuje ostrina vida, je ZELO pomembno, da otrok uporablja očala.

Tudi po 12. letu je pomembno in prav, da uporablja očala zaradi prave in boljše ostrine vida. Če ne uporablja očal, se oči ves čas napenjajo in zaradi tega prihaja do sopojavov, ki po navadi spremljajo neostro sliko, kot so pekoče oči, glavoboli, slabša koncentracija, slabša učinkovitost …

Je res treba redno hoditi na preglede k okulistu?

Kako pogosto mora na pregled otrok, ki se mu iz leta v leto slabša vid?

Otroci med drugim in šestim letom obiskujejo okulista vsako leto. Če je treba tudi bolj pogosto, vsakih šest mesecev, kar odločijo skupaj z okulistom.

Otroci po šestem letu, do 16. leta, naj obiskujejo okulista vsako leto, če se ostrina vida in dioptrija slabšata. V bolj stabilnih primerih pa predlagam preglede oči na dve do štiri leta.

Računalnik in otroci

Večurno sedenje pred računalnikom pomeni veliko obremenitev za otroške oči. Njihov vid še ni v celoti razvit. Pri delu z računalnikom se morajo otroške oči ves čas napenjati in prilagajati, kar povzroča nastanek nekaterih težav, ki še pred nekaj leti, ko so se otroci večinoma igrali zunaj, niso bile poznane.

Naši otroci še nimajo v celoti razvitega zavedanja samega sebe, zato lahko tudi po več ur skupaj sedijo pred računalnikom brez enega samega premora. To dolgotrajno sedenje lahko povzroči prenapenjanje oči in težave z ostrino vida.

Otroci so tudi zelo prilagodljivi in zato običajno ne reagirajo na morebitne težave z vidom. Zdi se jim, da je to, kar vidijo in kako vidijo, normalno. Pomembno je, da smo starši pozorni na to, koliko časa naš otrok presedi pred računalnikom.

Otroci so manjši od odraslih, mesto za računalnikom pa je običajno prilagojeno odraslim. Otroci tako težje dosežejo tipkovnico, ne sedijo vzravnano z nogami na tleh, ne gledajo pod pravim kotom v ekran ipd. Zaradi naštetega se lahko tudi pri njih pojavijo težave, kot so bolečine v vratu, ramenih in hrbtu.

Pet nasvetov, kako zaščititi otroške oči

  1. Pred začetkom šolanja bi moral vsak otrok opraviti celovit okulistični pregled, vključno s pregledom bližinskega (za branje in delo z računalnikom) in daljinskega vida.
  2. Otrokov delovni prostor naj bo prilagojen njegovi višini in ne višini odraslega človeka.
  3. Priporočljiva razdalja med monitorjem in otroškimi očmi je 45 do 70 cm. Gledanje v ekran z manjše razdalje kot 45 cm lahko povzroči napenjanje oči. Preberite si še načine, kako zmanjšati bleščanje.
  4. Starši in učitelji bi morali biti pozorni na vsakršne znake otroka, da ima težave z očmi. Ti znaki so rdeče oči, pogosto mencanje, obračanje glave in pritoževanje nad pekočimi in utrujenimi očmi. Izogibanje delu za računalnikom je lahko tudi znak nekaterih težav z vidom.
  5. Ko že nastopijo težave z vidom, je najpomembnejše, da z otrokom obiščete okulista, ki bo pregledal otroški vid in po potrebi predpisal očala, ki bodo primerna za delo z računalnikom.

Vaš otrok dobro vidi?

Otroci težko sami povejo, da imajo težave z vidom. Na pregledu pa to ugotovimo zelo hitro. Naročite svojega otroka na pregled.

Naročanje na pregled