Da je Dušan Pušnik postal odličen očesni kirurg, je leta 1990 dobil prav specializacijo oftalmologije v novomeški bolnišnici, kjer je dr. Vesna Morela začela z novimi oftalmološkimi kirurškimi metodami. Če ne maraš veliko krvi in rajši izvajaš fine mikro gibe z zelo malimi krvavitvami, je ena takšnih smeri oftalmologija,« uvodoma pojasni, kaj ga je iz rodnega Slovenj Gradca pripeljalo na Dolenjsko. »Dobiti specializacijo je bilo težko kot danes, iskal sem po vsej Sloveniji. Začel sem bolj ali manj volontersko. V času specializacije sem spoznal svojo ženo, doktorico dentalne medicine, in tako sem po opravljeni specializaciji leta. 1994 ostal v Novem mestu.

Ustvarila sva si dom, ki ga bogatijo trije otroci, Ambrož, Erazem in Živa, ki jih postopoma vključujeva v podjetniško razmišljanje,« z nasmehom razkrije poravnano vrsto belih zob.

Iz javnega zdravstva v zasebništvo

Nova znanja osvajaš pri izobraževanjih v tujini, na kongresih in različnih klinikah po svetu. Z ženo sva leta 1993, ko se je dalo podjetje ustanoviti, najprej začela z optiko.

Pozneje sva se odločila, da bova zaprosila za koncesijo, saj sva imela že dovolj let izkušenj, da bi lahko samostojno delala, jaz na okulističnem, žena pa na zobozdravstvenem področju. Na koncesijo sva čakala nekaj mesecev. Pogoj je bil, da sva imela urejene ambulantne in operacijske prostore, zaposliti sva morala tudi primeren strokovni kader.«Za zagon podjetja leta 1999 sta pri-dobila kredit. »Izdelala sva poslovni načrt. V prostore, ki jih je bilo takrat težko dobiti, in opremo sva vložila par sto tisoč nemških mark. Nekaj kolegov je že imelo izkušnje pri nabavi opreme, tako da so mi svetovali, kako nakup najbolj racionalno izpeljati. Navezali smo stik neposredno s proizvajalci v Švici in Avstriji in tako do-segli boljše pogoje,«.

Na lasersko operacijo oči v Novo mesto

Prostori v centru mesta so kmalu postali pretesni, zato sta prihranke in manjši kredit vložila v izgradnjo nove stavbe na Turkovi ulici v Novem mestu in leta 2005 pod eno streho združila okulistično, optično in zobozdravstveno dejavnost, ki jo izvaja solastnica podjetja Mojca Novljan. Investirala sta v nakup najsodobnejše ultrazvočne in laserske opreme in v nove kadre. Trenutno podjetje Pušnik-Novljan zaposluje deset ljudi: solastnika delata kot zobozdravnica in oftalmolog, tri diplomirane medicinske sestre, štirje optiki in vsestranska čistilka, ki delajo v treh optičnih poslovalnicah v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, kjer izvajajo tudi okulistično ambulanto dejavnost.»V Očesnem kirurškem centru izvajamo preglede, osnovno diagnostiko za oči, terapijo za oči in operativni del, ki obsega operacije sive mrene in operativne korekcije vida z laserjem in z implantacijo leče v oko. Imamo laser za korekcijo dioptrije, ki stane nekaj sto tisoč evrov. Pri takšni investiciji v lasersko tehnologijo moraš opraviti veliko operacij, da se ta investicija sploh povrne. Laserska tehnologija pa se hitro spreminja in izpopolnjuje. Glede na to, da zavarovalnica krči sredstva in da moramo nekatero visoko tehnološko opremo zamenjati na 3 do 4 leta, je včasih vprašljivo, koliko je to še ekonomična dejavnost,« se sprašuje Pušnik, ki ni samo strokovni vodja, ampak tudi direktor kirurškega centra.»S tem, ko greš v zasebništvo, tu ni več samo tvoje zdravniško delo, ampak si prisiljen spoznavati tudi ekonomski, menedžerski, marketinški in birokratski del; vse to moraš pokriti.

NASVETI ZA DOBER VID

Strah, da bomo zaradi dela za računalniki in sedenja pod neonskimi lučmi oslepeli, je odveč, miri oftalmolog Dušan Pušnik: »To delno vpliva na spremembo dioptrije, a ne veliko. Večjo težavo predstavlja napenjanje in suhe oči, zaradi česar imajo ljudje občutek, da slabše vidijo, kar posredno kvari njihovo subjektivno počutje.« Pomaga utripanje z očmi, uporaba umetnih solz in občasni kratki premori.»Ljudje, ki delajo v industriji z brusilnimi ali varilnimi stroji in v prašnem okolju, naj si primerno zaščitijo oči. Pri rastrskih očalih gre zgolj za fizikalni učinek. Očala prepušča-jo ozek snop svetlobe, zato imamo občutek, da je vid boljši. Oči prenašajo le svetlobo in jo regulirajo, kako pade na mrežnico. Vse drugo je funkcija mrežnice in naših možganov. Dejansko ta očala nimajo vpliva na dioptrijo oči,« je jasen.Sončna očala niso pomembna le z vidika zaščite oči pred UV-žarki, ki povzročajo vnetje, poškodbe oči in razvoj sive mrene, ampak tudi z vidika počutja. »Ob moč-nem soncu se oči napenjajo, posledično pride do glavobola in slabega počutja. Večina sončnih očal zadrži 95 odstotkov UV-žarkov, kakovostnejša pa pokrijejo še preostalih 5 odstotkov. Polarizacijska, zatemnjena očala omogočijo tudi boljši kontrast slike in s tem bolj sproščeno gledanje.« Podjetje Pušnik-Novljan je član Območne-obrtne zbornice Novo mesto že od svoje ustanovitve leta 1993. »Zbornica nam nudi informacije na lokalni in širši ravni.

Pomaga nam pri iskanju kadrov in izobraževanju. Naši zaposleni se vsako leto udeležijo dveh ali treh seminarjev o novih računovodskih standardih, zakonodaji s področja zaposlovanja, marketingu, internetnih storitvah. V reviji Obrtnik dobimo veliko zanimivih informacij in spoznamo, kako drugje delajo. Znanje in nove ideje so vedno dobrodošle in jih skušamo implementirati v delovanje lastnega podjetja.« Ko gre najtežje, moraš biti sposoben, da se zbereš, osredotočiš in izvedeš operaci-jo do konca. Izkušnje pridejo z leti. Riziki ali napake so zelo redke, a če se zgodijo, imaš lahko hitro tožbe. Zato imamo sklenjeno zavarovanje za strokovno odgovornost v vrednosti več sto tisoč evrov. Če pride do tožbe in nimaš zavarovanja, lahko podjetje kar zapreš,« se rizikov zaveda očesni kirurg, ki svojo roko in um umirja popolnoma okupira. Razmišljati moraš o tem, kakšne kadre boš zaposlil, kje jih boš dobil in jih usposobil. Voditi moraš finance in papirologijo, ki je vezana na izmenjavo podatkov z zdravstveno zavarovalnico. Z ženo sva solastnika podjetja. Ona ureja menedžment svojega zobozdravstvenega področja. Ves čas komunicirava glede poslovanja. Izmenjujeva si mnenja in se posvetujeva, kaj narediti v problematičnih primerih.

Poslovanje smo v enaindvajsetih letih pripeljali do stopnje velike zanesljivosti.« To med drugim dokazujejo s certifikatom za kakovost dela na področju medicinske dejavnosti in vodenja podjetja kanadske akreditacijske družbe ACI. »Hkrati pa moraš ves čas razmišljati tudi v svoji strokovni smeri, da napreduješ.

Slovenske zdravnike iščejo švicarske klinike

»Operacija traja do pol ure in pacient gre domov. Letno izvedem okoli 700 operacij. V enem dnevu sem opravil tudi do šestnajst operacij, zdaj jih do deset. Vsekakor moraš imeti mirne gibe in stabilnost, kar je delno genetsko pogojeno. Potrebuješ pa tudi nekaj poguma, saj je vsaka operacija izziv in ni nujno, da bo tekla brez težav. Moraš biti pripravljen na težave, ki se pojavljajo v kirurški stroki. Imeti moraš sposobnost, da nadziraš napetosti, ki se dogajajo med operacijo. s športom, najpogosteje s tekom, kolesarjenjem, plesom in tenisom. Pri športu se mu z veseljem pridruži žena Mojca.Pušnik meni, da je slovensko zdravstvo povsem primerljivo s tujino. »Zna-nje, ki je zunaj, je tudi pri nas. Vsi zdravniki, ki hočejo biti v toku s stroko, se vsaj dvakrat letno izobražujejo v tujini.

V okviru Evropske oftalmološke zveze sodelujem kot mentor mladim kirurgom na seminarjih v Sofiji in v Schrunsu v Avstriji. Ko sem v tujini, me menedžerji vedno povprašajo, ali poznam kaj slovenskih zdravnikov, ki bi prišli delat na klinike v Švico, Nemčijo ali Avstrijo. Morda so nam zaradi pomanjkanja financ nekoliko težje ali pozneje dostopne nove tehnologije, a glede aparatur in materialov smo primerljivi z EU in ZDA.« V zdravstvo vstopajo tržne in samoplačniške storitve»Tudi mi občutimo krizo. Naši prihodki stagnirajo. Leta 2008 smo imeli trinajst zaposlenih, zdaj nas je deset. Za-varovalnica je znižala vrednost vseh storitev. Za operacijo sive mrene nam povrne 560 evrov. Za očala ali leče krije okoli 50 evrov, razliko pacienti sami doplačajo, odvisno od kakovosti izbranega stekla in okvirjev. Pred krizo smo imeli tudi več samoplačniških operacij – operativna korekcija vida stane od 700 do 1800 evrov, odvisno od tega, ali gre za implantacijo leče ali lasersko korekcijo vida, zdaj predstavljajo komaj pet odstotkov.«Več samoplačniških storitev imajo na delu zobozdravstva.

 »V prihodnosti bodo verjetno zavarovalnice krile vse manj posegov, ker so ohranjeni zobje bolj odvisni od tega, koliko človek vloži v higieno zob in zdrav način življenja. Že zdaj je velik del estetskega zobozdravstva samoplačniškega,« opozori Pušnik in se namuzne, da tudi pri njem velja rek o bosi kovačevi kobili, saj v ženini ambulanti težko pride na vrsto.»Zasebniki smo že zelo racionalizirali delovanje. Z dobavitelji smo se pogajali za čim boljše cene materialov. Zaposleni morajo pokrivati več področij in bolj intenzivno delamo, večkrat tudi prek osemurnega delovnega časa. Več pacientov pregledamo v določenem času, pri čemer moramo paziti, da ne naredimo kakšne napake, da so pacienti zadovoljni, ves čas moramo pluti med Scilo in Karibdo,« je slikovit direktor, ki podpira tudi lokalne umetnike, katerih slike krasijo ambulantne prostore. Dobiti pravega, lojalnega zaposlenega je zelo težko. Vsakega od kandidatov vsaj pol leta preizkušamo, da vidimo, ali se vklopi v skupino. Smo zelo zahtevni, saj se nam lahko vsak 'kiks' vrne kot bumerang. Želimo, da zaposleni obvladajo čim več različnih del, na primer optiko, medicinski del, delo z računalniki, tako da se lahko v primeru odsotnosti med seboj pokrivamo,« pojasni direktor in doda, da je investicija v znanje in usposabljanje kadrov največji strošek, a hkrati ustvarja tudi največjo dodano vrednost podjetja. »Z ženo imava stoodstotni lastniški delež.

«Širitev zobozdravstvene dejavnosti»V zadnjih letih smo se usmerili v širjenje zobozdravstva, predvsem v uvajanje novih postopkov zdravljenja zob, implantatov in zobne estetike. O dodatnih zaposlitvah pa za zdaj ne razmišljamo. Če bi se želeli usmeriti v zdravstveni turizem, bodisi na področju zobozdravstva bodisi očesne kirurgije, bi morali zaposlovati. Uvajanje novega sodelavca traja tudi do deset let, preden osvoji zanesljiv obseg znanja in lahko popolnoma samostojno dela. Vedno se postavlja vprašanje, kdaj se ta investicija povrne. Poleg tega obstaja tveganje, da potem, ko nekoga izučiš, le-ta pobegne na svoje,« razmišlja Pušnik, ki ga v poklicu »drži adrenalin, ki se pojavlja med operacijo. Pa seveda napredek v medicinski tehnologiji, ki mu slediš in nenehno dopolnjuješ svoje strokovno znanje. S tem so tudi pacienti bolj zadovoljni, saj je hitrost rehabilitacije in učinek veliko večji kot pred leti.«Oftalmolog se najbolj razveseli žarečih oči pacienta, ki mu povedo, da je operacija uspela. »Odvisno je, na kateri ravni je prišlo do okvare. Če je okvara na sprednjem delu očesa, na ravni roženice in leče, je že danes možno mnogokrat povrniti vid. Če pa je okvara na ravni mrežnice, so uspehi že težje dosegljivi. Umetno oko s čipi je razvito do stopnje, da oseba ločuje svetlobo in razpoznava sence, pod pogojem, da je ohranjen živec za vid.« Dušan Pušnik z optimizmom zre v prihodnost svojega podjetja in oftalmološke stroke, ko bo medicini s pomočjo nanotehnologije morda uspelo odpraviti slepoto.

Vir: Revija obrtnik 11/2014

O primernosti pacienta za operacijo sive mrene se vedno odločimo po natančnejših meritvah in po natančnem pogovoru s pacientom. O operaciji se okulist kirurg in pacient vedno odločita skupno po poglobljenem pogovoru o dobrih in nevarnih posledicah operacij.

 

© Pušnik-Novljan, okulistika, optika, zobozdravstvo d.o.o. Vse pravice pridržane.