Doma

  • robovi na pohištvu naj ne bodo ostri,
  • pesticide, gnojila in barve shranjujte pravilno in na varnih mestih,
  • po uporabi čistil si umijte roke,
  • razpršilce obrnite stran od obraza,
  • nosite zaščitna očala pri delu z nevarnimi raztopinami,
  • preberite in upoštevajte navodila pri odpiranju steklenic (npr. vin ali CO2 pijačah),
  • preberite in upoštevajte navodila pri igrah in delovnih aparatih,
  • na stopniščih zagotovite primerno osvetlitev ter ograje,
  • uporabljajte prevodnike na vseh električnih napravah,
  • nikoli ne glejte direktno v sonce (še posebno ob sončnih mrkih),
  • nosite sončna očala z zaščito pred ultravijoličnimi žarki,
  • uporabljajte zaščitna očala, čelade in zaščitne naprave.

Na delovnem mestu

  • nosite predpisana zaščitna oblačila,
  • nosite predpisana očala ali kontaktne leče,
  • pri delu imejte dovolj svetlobe,
  • očistite prah in prstne odtise z računalniških ter video zaslonov,
  • delajte kratke premore, da se izognete utrujenosti.

Pri športnih aktivnostih

  • nosite zaščitna ali športna očala,
  • pri nevarnejših športnih aktivnosti nosite namenske čelade s polikarbonatno ali žičnato obrazno masko.

Pri otrocih

  • izbirajte med otroškimi igračami, ki so primerne otrokovi starosti,
  • nadzorujte otroka pri igri z majhnimi ali ostrimi predmeti,
  • pazite na otroka na igriščih, kjer obstaja nevarnost poškodb,
  • vse nevarne tekočine shranjujte na mestih, ki so nedosegljiva otrokom,
  • ne dovolite otrokom igranja z gorljivimi snovmi,
  • pri kemijskih eksperimentih v šoli naj otrok nosi zaščitna očala.

Pri nošenju kontaktnih leč

  • pred uporabo leč si vedno umijte roke,
  • uporabljajte neparfumirana, antialergijska  kozmetična sredstva,
  • ne posojajte in ne izposojajte kozmetičnih sredstev,
  • redno umivajte kozmetične čopiče,
  • kontaktne leče si vstavite pred nanašanjem make-upa,
  • kontaktne leče si odstranite iz oči pred odstranjevanjem make-upa,
  • izogibajte se krogličnih, bleščečih in ostalih senčil za veke, ki vsebujejo ostre delce,
  • ne nanašajte krem preblizu oči,
  • ne nanašajte kozmetičnih sredstev, če so vaše oči rdeče, otekle ali vnete; posvetujte se z očesnim zdravnikom, če simptomi ne prenehajo.
Naše oči so v očesni votlini, ki jo obkroža močan kostni greben, dobro zaščitene pred poškodbami. Veke se hitro zaprejo in tako zaščitijo oko pred tujki in močno svetlobo. Toda vseeno si lahko oko poškodujemo. Vsako poškodbo očesa, tudi najmanjšo, mora pregledati zdravnik, ker lahko ogrozi vid.

Tujek v očesu

Tujki najpogosteje povzročijo poškodbe beločnice, roženice ali veznice. Te poškodbe so ponavadi manjše, lahko pa so tudi resnejše, npr. okužbe zaradi prask ali ureznin na roženici. Oči poškodujejo tujki, kot so drobci stekla, razni delci v vetru, prah, veje dreves in podobno. Pri opravilih, kot je rezanje raznih materialov, bi morali vedno nositi zaščitna očala.

Zdravljenje

Tujek je nujno čim prej odstraniti. Oči ne smemo mencati kljub solzenju in pekočim bolečinam, ker se lahko zapiči v beločnico in jo rani. Če se tujek ne izpere sam, ga odstranimo z vlažno sterilno vato ali speremo s sterilno fiziološko tekočino.

V okviru prve pomoči na terenu odstranjujemo iz očesa le tujke, ki prosto plavajo v gubi (vrečki veznice pod spodnjo ali pod zgornjo veko). Na terenu v oko zadrtih tujkov ne poskušajmo odstranjevati. V takšnih primerih naj tujek odstrani zdravnik. Poškodovancu le obvežemo obe očesi in ga napotimo k zdravniku. Če je tujek povzročil majhno površinsko odrgnino, zdravljenje obsega uporabo antibiotičnega mazila. Pri večjih poškodbah roženice zdravnik predpiše kapljice, ki razširijo zenico in antibiotične kapljice ali mazilo.

Svetlobne poškodbe očesa

Vzroki za svetlobne poškodbe očesa so obločni plamen ter UV žarki (v visokogorju, med varjenjem, v solariju).

Sončni žarki v visokogorju ali na snegu lahko poškodujejo oči, če ne nosimo primernih zaščitnih očal. Pozimi ali spomladi nas lahko prizadene snežna slepota. Vzrok so ultravijolični žarki, ki se odbijajo od snežnih površin. Poškodba povzroči boleče vnetje veznice in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno oslepitev. Obolenje prepoznamo po pekoči bolečini, zbadanju v očeh ter močnem bleščanju. Zaradi opekline lahko postane poškodovanec omotičen in začasno slep.

Do svetlobne poškodbe oči lahko pride tudi ob gledanju sončnih mrkov. Sončni mrk smemo gledati le skozi posebna zaščitna očala. Za oči so zelo nevarni tudi bliski jedrskih eksplozij. Te poškodbe so navadno začasne in le v redkih primerih pustijo trajne posledice.

Zdravljenje

V okviru prve pomoči pri poškodbah oči z močno svetlobo poškodovanca prenesemo v temen prostor, na oči pa mu polagamo hladne obkladke. Ko oteklina in bolečina mineta, naj več dni nosi zaščitna temna očala. Če se stanje v kratkem času ne popravi, obiščemo zdravnika.

Opekline in kemične poškodbe očesa

So zelo nevarne poškodbe oči in če ni hitre ter pravilne prve pomoči, lahko človek oslepi. Kadar so oči izpostavljene močni toploti ali kemikalijam, veke reagirajo tako, da se refleksno zaprejo. Toplota včasih poškoduje le veke, lahko pa prodre do oči. Stopnja okvare, izrazitost bolečine in videz vek so odvisni od globine opekline. Vzroki za opekline so pogosto vrela voda, olje, para, raztopljene kovine idr.

Poškodbe s kemikalijami nastanejo, ko kemikalija pride v stik z očesom. Najpogostejše so poškodbe z lužnatimi snovmi – predvsem z živim ali gašenim apnom ter poškodbe z lugi in kislinami.

Zdravljenje

Zdravljenje opeklin na vekah obsega čiščenje s sterilno fiziološko raztopino, namestitev sterilnega povoja na oko in uporaba antibiotičnega mazila. Če gre za kemikalije, moramo oko nemudoma sprati s tekočo vodo. Čeprav poškodovanec težko drži oko odprto, je ta ukrep nujen. Zdravnik bo v oko dal anestetične kapljice in zdravilo, ki razširi zenico. Uporabil bo antibiotik v mazilu in predpisal analgetik. Pri zelo hudih poškodbah s kemikalijami včasih ni možno preprečiti brazgotinjenja, predrtja očesa ali slepote.

Udarci

Udarec porine oko globlje v votlino in velikokrat poškoduje prednje ter zadnje dele očesa. Udarec lahko zlomi kostni rob, ki obkroža oko.

Simptomi udarca se pojavijo v prvih 24 urah po poškodbi. Pojavita se oteklina in modrica. Če poči kakšna očesna žilica na površini, se kri razlije in zrklo postane rdeče. Pri težjih poškodbah lahko pride do notranje krvavitve in do povečanega tlaka v očesu, kar lahko močno zmanjša vid. Kri lahko prodre v notranjost očesa, šarenica se lahko raztrga, leča se premakne. Zaradi krvavitve lahko pride do odstopa mrežnice na zadnjem delu očesa. Odstop mrežnice lahko povzroči tudi zaznavo svetlobnih bliskov in lebdečih oblik, zameglitev vida in hitro izgubljanje vida. Pri zelo hudi poškodbi lahko zrklo celo poči.

1. stopnja nujnosti

Zdravljenje pričnemo takoj:
  • kemične in termične poškodbe očesa,
  • zapora retinalnih arterij.

2. stopnja nujnosti

Zdravljenje pričnemo v času do nekaj ur:
  • probojne poškodbe zrkla,
  • endoftalmitis,
  • akutni glavkom,
  • celulitis orbite,
  • tromboza kavernoznega sinusa,
  • roženični ulkus z grozečo perforacijo,
  • gonokokni konjuktivitis,
  • zapora retinalnih ven,
  • roženični tujek,
  • roženične erozije,
  • ishemija vidnega živca,
  • raztrganine mrežnice,
  • frakture orbite,
  • descemetokela,
  • udarnine očesa s hyphaemo ali hematovitreusom.

3. stopnja nujnosti

Zdravljenje pričnemo v enem ali dveh dneh:
  • keratitis,
  • gnojni konjuktivitis,
  • akutni dacryocistitis,
  • akutni iridociklitis,
  • odstop mrežnice,
  • vnetje vidnega živca,
  • očesni tumorji,
  • hematovitreus,
  • akutni exoftalmos.

 

© Pušnik-Novljan, okulistika, optika, zobozdravstvo d.o.o. Vse pravice pridržane.